Ali se vam bo pri kurjenju pokadilo v prostor je odvisno od več dejavnikov. Prvi dejavnik je sama dolžina dimnika. Daljši kot je dimnik, večji ima naravni vlek, in manjša je verjetnost, da se vam bo v prostor pokadilo.

Če je dimnik bolj kratek, se priporoča vgradnjo dimnika z nekoliko večjim premerom. To pomeni, da če gre iz kamina dimnik premera 130 mm, mora biti vertikala premera vsaj 150 mm ali več.

Če gremo na 180, 200 ali celo 250 mm dimenzijo dimnika, to pomeni, da ima dimnik zelo močan naravni vlek in to, da bi se v prostor pokadilo, se ne zgodi.

Drugi dejavnik pa je nizek zunanji tlak, ko se na dimniku naredi neke vrste kapa, skozi katero dim ne more. Ta problem se najlažje reši tako, da spremenimo logiko kurjenja.

Praviloma smo naučeni, da naložimo v kamin najprej nekaj papirja. Potem na to naložimo trske in na trske še polena. Pri takšnem načinu kurjenja se naenkrat sprosti velika količina dima, zato je verjetnost, da se bo pokadilo tudi v prostor večja. Če dimnik ni segret, ta dim preprosto ne potegne skozenj.

Ta problem torej rešimo tako, da na rešetko najprej naložimo nekaj debelih polen. Potem nanje naložimo trske in na trske potem postavimo še vžigalno kocko. Naredimo neke vrste piramido in zakurimo na zgornji točki. Pri takšnem načinu kurjenja se na začetku sprosti manjša količina dima, ki ga dimnik lahko odvede iz kurišča. Ta dim potem počasi segreje dimnik, segret dimnik pa omogoči dodaten vlek tako, da se vam pri nadaljnjem nakladanju ne bo zakadilo.

Pri peletih teh problemov ni, saj kamin vžiga avtomatsko. To pa pomeni, da nam vrat ni potrebno odpirati. Pomembno je le, da izberete kamin, ki je 100% zrakotesen.